O NAS

Smo podjetje s tremi zaposlenimi. Ustvarjamo že od leta 1989. Zelo težko je izključno z ročnim delom in tradicionalnim načinom izdelave konkurirati poplavi cenenih industrijskih izdelkov. Z veliko mero entuziazma, veselja, ročnih spretnosti in ponosa nam uspeva, da brez novodobnih naprav in strojev po konkurenčnih cenah kujemo kvalitetna vrtna in dvoriščna vrata, vrtne, balkonske, dvoriščne in stopniščne ograje, paviljone, okenske mreže, kovano pohištvo, nagrobne spomenike in križe, skulpture,…

Umetno kovaštvo je tradicionalen poklic, kjer ni prostora za novodobne naprave in stroje. In tega se v moji kovačnici držimo v največji možni meri. Za prekovanje večjih kosov železa uporabljamo vzmetna kladiva, ki pa služijo le za ustvarjanje surove sile, saj je samo s človeško silo praktično nemogoče ustvariti toliko energije. So pa tudi pri delu na vzmetnem kladivu potrebne ročne spretnosti in fizični napor. Vsi segmenti se finalizirajo ročno, z uporabo ognja, kladiva in nakovala, potem pa se tudi kovaško (kovice, vezice) sestavijo v končni izdelek. Varilni aparat uporabljamo samo izjemoma kot pomoč pri sestavljanju, na izdelkih pa vidnih zvarov ni.

Vse sestavne elemente za naše izdelke kujemo sami, in kar je zelo pomembno, jih tudi kovaško sestavimo (kovičenje, spajanje z vezicami). Izdelki, kateri so namenjeni zunanji uporabi, so vroče pocinkani in mokro pobarvani s posebno barvo za pocinkano železo. Taka površinska zaščita strankam zagotavlja več desetletno zadovoljstvo brez vzdrževanja.

Po lastnih idejah, včasih pa tudi s pomočjo arhitektov in oblikovalcev smo realizirali že veliko zahtevnih projektov, zato nam izkušenj ne manjka. Na Blejski Dobravi 123 si lahko ogledate veliko razstavnih eksponatov, med 07 in 15 uro pa tudi delo v kovačnici.

Ekipa...

Bruno Kalčič

Naj se najprej predstavim. Sem Bruno Kalčič, rojen 1967. leta, v kraju kjer pravijo da je železo doma, na Jesenicah. Kot večina domačinov sem se odločil, da si bom kruh služil z železom in se leta 1986 izučil za kovača. Že kot vajenec sem skrivaj poskušal ustvariti kakšno umetnijo, a razlika med strojnim in umetnim kovaštvom je bila prevelika. Brez dobrega učitelja ni dobrih izdelkov, zato sem si po končani vojaščini začel iskati učitelja. Ker so domači mojstri svoje znanje ljubosumno skrivali, sem na veliko srečo na Tirolskem našel fantastičnega kovača, ki je nadaljeval preko 250 letno hišno tradicijo umetnega kovaštva in me je bil pripravljen vzeti v uk. Ogromno me je naučil, poleg tega pa me je zastrupil s svojim pogledom na umetno kovaštvo.

Gregor Mandeljc

Po poklicu turistični tehnik, priučen kovač, med ostalimi je njegov hobi tudi kovanje.

Dušan Kalčič

Priučen ključavničar, dežurni krivec, večkrat poskrbi za smeh in dobro voljo.